Že prvi jutranji klepet z dekleti pri zajtrku se je vrtel okrog “ne morem verjeti, da je tu že zadnji dan, ko smo še vsi skupaj; tako hitro je minilo…”, potem pa so se stvari tekom dneva le še ponavljale. Vse se strinjamo, da se imamo lepo, da zato čas še hitreje beži in da moramo današnji dan izkoristiti kar najbolje zmoremo.

In to so dekleta tudi storila.

Zjutraj so se izkazala v turnirju v igranju hemsballa, nato so z drugimi Erasmusovci igrale pikado, namizni tenis, klepetale s turškimi dijakinjami in se ličile za slavnostno podelitev zasluženih certifikatov.

Vmes smo si ogledali še predstavitev turških ljudskih plesov, ki nas je navdušila.

Za kosilo so nam dijaki gostiteljske šole in njihovi profesorji pripravili številni turške jedi, ki so nam jih postregli kar v šoli. 

Tudi popoldne smo vsi skupaj preživeli v prijetnem druženju, ki mu je sledila že omenjena podelitev certifikatov in medalj za sodelovanje na turnirju v hemsballu.

Zvečer smo se peš odpravili do restavracije, kjer so nam postregli še zadnjo večerjo preden odidemo vsak na svoj dom.

Sedajle pa ne počnemo nič drugega, kot pakiramo kovčke in upamo, da nam uspe vso “kramo” pospraviti vanje. 

Držite pesti, da se jutri srečno vrnemo!  

Današnje dopoldne je minilo v znamenju precej nove športne discipline, katere začetki segajo v leto 2011, razvila pa se je nikjer drugje kot v Turčiji. Bistvo igre je, da vržeš manjšo gumijasto žogico v tarčo, ki je narisana na tleh in da se pri tem ne premakneš z določenega mesta. Igro igrata dva, lahko v notranjih ali pa zunanjih površinah. Vsi smo se zabavali, ko smo poskušali osvojiti pravila igre in ko smo delali številne začetniške napake.

Tudi v nadaljevanju dopoldneva nam ni bilo dolgčas. Dekleta so se družila z ostalimi pri metanju pikada in pri namiznem tenisu. 

Na kosilo smo se odpeljali v vas, ne daleč stran od Bolvadina, kjer so nam v pristnem turškem ambientu postregli z doma vzgojenimi in na žaru pečenimi postrvmi. Bilo je za “prste obliznit”.

Popoldne so imeli vsi Erasmusovci zelo zanimive delavnice o primerih spletnega nasilja, kjer so se pogovarjali o tem, kako v posameznih šolah rešujejo tovrstne težave. Naša dekleta so se na delavnico že prej dobro pripravila, tako da so lahko zelo aktivno sodelovala v pogovoru.

Dan se je, kot nam je že postalo navada, končal z okusno večerjo v eni izmed restavracij v Bolvadinu. Nocoj smo proslavljali tudi rojstni dan ene izmed Erasmusovk iz Srbije. 

Kar ne moremo verjeti, da je jutri že zadnji dan našega gostovanja v Turčiji.  

Današnji dan smo začeli že precej zgodaj zjutraj, saj nas je čakalo več kot tri ure vožnje do Pamukkal. Smo pa vsi komaj čakali, da končno vidimo to naravno čudo.

Preden smo prispeli na s soncem obsijani cilj, smo se ustavili še v zares lepi jami, kjer rahlo žveplena voda ustvarja čudovite kapnikom podobne oblike.

Ko smo prispeli v Pamukakale, je bilo 19 stopinj celzija, mi pa smo s sabo imeli bunde in šale!

Najprej je sledil daljši sprehod in ogled ostankov antičnega mesta Hierapolis, ki je nastalo tik ob izvirih tople vode, kjer se je kasneje razvilo mesto Pamukkale. 

Bosonoge smo hodile in čofotale po topli vodi in snežno beli kamniti podlagi, ki skupaj ustvarjata čudovit občutek – za telo in duha.

Sledil je obvezen nakup spominkov, nato pa smo pošteno lačni odšli na kosilo na turški način. Dekleta so prvič poskusila ovčetino in bile so navdušene.

Pred povratkom v Afyon še urica nakupovanja, nato pa se nas je vseh 20 Erasmusovcev s kombijem za 15 oseb podalo na triurno pot proti hotelu.

Srečno smo prispeli, sicer utrujeni, a navdušeni od dneva, ki nam je ponudil toliko lepega

Res je, danes zjutraj smo Erasmusovci prvič prestopili prag srednje šole v Bolvadinu, ki je naša gostiteljica. Ravnatelj in vsi ostali so nas zelo lepo sprejeli, pripravili pa so za vsakega od nas tudi prav posebno darilo. 

Takoj za tem so sledile različne igre, katerih namen je medsebojno spoznavanje. 

Naše učenke so se izkazale z zelo zanimivo in dobro izvedeno predstavitvijo športnih zvrsti in najvidnejših športnih dosežkov v Sloveniji.

Po tradicionalnem turškem kosilu (pide in jogurt) smo jo peš mahnili v center Bolvadina, kjer smo si najprej ogledali eno izmed 58 mošej v mestu in prisluhnili njihovemu hodži. Prisostvovali smo tudi vsakodnevni molitvi muslimanskih vernikov, ki mimogrede, poteka petkrat na dan. Vse skupaj je pustilo ma nas močan pečat in smo se potem še dolgo pogovarjale o videnem in slišanem.

Mimo tradicionalnih turških slaščičarn se ne da iti kar tako. Ustavili smo se v eni izmed najbolj znanih, kjer smo imeli priložnost poizkusiti številne sladke dobrote in jih potem tudi kupiti.

Dan smo zaključili z odlično večerjo v eni izmed restavracij v mestu. Postregli so nam z lečino juho, piščancem izpod peke, mešano solato, kokakolo, sladico in na koncu še obvezen turški čaj.

Sedaj pa nestrpno čakamo, kaj nam bo prinesel jutrišnji dan.